Izvor bazilike Svetega Duha se začne, ko so priseljenci, ki so prišli konec 19. stoletja, spodbudili ustanovitev kapele, posvečene Devici iz Guadalupe, zaščitnici Mehike in Filipinov, ki velja za 'cesarico Amerike'. Leta 1890 je družina z imenom Figueroa zgradila kapelo v čast Guadalupe.
Ker ni bilo sedeža, jim je monsinjor Aneiros leta 1894 Kongregaciji Božje besede , (ki jo je 8. septembra 1875 ustanovil danes sveti Arnold Janssen v Steylu, majhnem mestu na Nizozemskem, blizu meje z Nemčijo), ki je bila v državi od leta 1889, ponudil kapelo, ki naj bi služila kot njihov sedež.
V njej je bila ustanovljena viceparafija Gral. Las Heras (ime župnije kot civilne jurisdikcije) začela delovati 1. novembra 1896. V samo nekaj letih je bila kapelica za sosesko že majhna. Zato so se odločili za gradnjo novega templja.
Temeljni kamen (nahaja se za glavnim oltarjem) je bil položen leta 1901, slovesno pa so ga odprli leta 1907, ko naj bi bil po naročilu ustanovitelja kongregacije novi tempelj posvečen Svetemu Duhu.
Papež Pij XII. ga je 30. oktobra 1940 razglasil za baziliko "zaradi njegove lepote in prostornosti". Marijino podobo so prinesli iz Mehike.
Bazilika Svetega Duha udarja navzven, kjer izstopata dva stolpa, ki v višino merita 54 metrov. Z rahlo gotsko tendenco, ki je izpostavljena na tej višini, je v vsakem od njiju impozantna ura, katere stroj je nemškega izvora. Zvonik ima tri zvonove. Nad urama sta lastna stolpa s petimi ulitimi zvonovi v mestu Bochum, prav tako v Nemčiji.