Dolina templjev

V Dolini templjev, ki je bila leta 1997 razglašena za Unescovo svetovno dediščino, se nahaja eden največjih arheoloških kompleksov v Sredozemlju, postavljen v izjemno lepo pokrajino, ki jo sestavljajo predvsem starodavna oljčna in mandljeva drevesa. Akragas je bila ena najpomembnejših grških kolonij na Siciliji, ki se je razprostirala na približno 450 hektarjih in so jo okoli leta 582 pr. n. št. ustanovili naseljenci iz bližnjih mest Gela in Rodos. 6Izbrana lokacija je bila planota, ki sta jo na severu naravno varovala Rupe Atenea in Colle di Girgenti, na jugu pa dolga Collina dei Templi, na obeh straneh pa sta jo omejevali reki Akragas in Hypsas, ki sta se na jugu stekali v eno strugo, ob njenem ustju pa je bilo antično pristanišče (emporion). 5Od začetka - pod tiranijo Falarida (570-554 pr. n. št.), znanega po svoji krutosti - je bila za terasasto mesto značilna pravilna urbanistična ureditev. Na Rupi Atenei je bila akropola s sakralno in obrambno funkcijo, na hribu templjev so bila monumentalna svetišča, na osrednjem območju naselja in javne zgradbe, medtem ko so 4dejance pokopavali v nekropolah zunaj mesta. V zadnjih desetletjih 6. stoletja pr. n. št. je bil Akragas obdan z mogočnim obzidjem, dolgim 12 kilometrov in opremljenim z devetimi vrati. Kolonija je dosegla slavo in moč pod tiranom Theronom (488-471 pr. n. št.), ki je leta 480 pr. n. št. zmagal nad Kartažani pri Himeri, predvsem pa v letih demokracije (471-406 pr. n. št.), ki jo je vzpostavil aragantinski filozof Empedokles. V tem obdobju je bil zgrajen izjemen niz templjev v dorskem slogu na južnem griču. 1A drugi spopad s Kartažani je pomenil konec obdobja blaginje in leta 406 pr. n. št. Akragas je bil uničen. Nato je mesto doživelo novo fazo razvoja s prihodom (med letoma 338 in 334 pr. n. št.) grških kolonistov pod vodstvom vodje Timoleona, vendar ni več doseglo moči, ki jo je imelo nekoč, in njegova usoda je bila povezana z izidom boja med Rimom in Kartagino za posest Sredozemlja. Med punskimi vojnami je bil Akragas oporišče Kartažanov proti Rimljanom, ki so ga osvojili leta 210 pr. n. št. in ga preimenovali v Agrigentum. Pod rimsko oblastjo je mesto doživelo nadaljnjo fazo razcveta, povezano tudi s trgovino z žveplom (2.-4. stoletje n. št.). V krščanski dobi so na hribu templjev zgradili cerkve in pokopališča. Ko so mesto leta 829 osvojili Arabci, so stanovanjske četrti že stale na hribu Girgenti, tako imenovanem po srednjeveškem imenu mesta (iz arabskega Gergent ali Kerkent), kjer se razteza današnje mesto Agrigento.