Ludovika Albertoni, frančiškanska tretjerednica, ki je v Rimu živela od leta 1474 do 1533, je bila leta 1671 razglašena za blaženo, družina Altieri pa se je še istega leta odločila, da ji v svoji kapeli v San Francesco a Ripa posveti oltar. Blažena je svoje versko življenje živela tudi na podlagi izkušenj mističnih videnj, razsežnosti transcendence, ki jo je rimska Cerkev v 17. stoletju ponovno ovrednotila in spodbujala. Bernini prikazuje blaženo v trenutku smrti in ta dramatični trenutek spremeni tudi v trenutek ekstaze, tj. mistične povezanosti z božanskim.
