Etnografski muzej rab in običajev prebivalcev Romanje (Museo Etnografico degli Usi e Costumi della Gente di Romagna), ki je bil odprt leta 1981, se je rodil iz potrpežljivega in strastnega zbirateljskega dela, ki ga je od konca šestdesetih let spodbujala in izvajala skupina prostovoljcev. Leta 1973 se je ta skupina pod vodstvom Giuseppeja Sebeste (etnografa in muzeologa, takratnega direktorja Muzeja običajev in navad prebivalcev Trentina) organizirala v Etnografski odbor, da bi postavila znanstvene temelje za ustanovitev muzeja.
Prvi dokument, ki omenja muzej kot projekt in možnost, je iz leta 1971, sklep občinskega sveta o ustanovitvi muzeja pa iz leta 1973.
Vzporedno s terenskimi raziskavami in stalnim zbiranjem etnografskega gradiva in artefaktov so v začetku 70. let prejšnjega stoletja začeli načrtovati obnovo občinske klavnice (zgrajene leta 1924), ki se je takrat uporabljala kot občinsko skladišče, da bi jo namenili za muzej, ki naj bi bil ustanovljen. Leta 1981 je občinska uprava razpisala natečaj za vodenje muzejskega zavoda, leta 1983 pa je bil sprejet prvi statut, ki je določal organizacijo in upravne organe zavoda.
Novembra 1989 je bil muzej s prispevkom dežele Emilije-Romanje odprt v novi razširitvi in postavitvi z novimi oddelki in izobraževalnimi storitvami.
Odprtje Etnografskega centra za raziskave in dokumentacijo ter začetek in sistematična organizacija raziskovalnih akcij in dokumentarne produkcije segata v leto 1985. S tem centrom se je muzej opremil z arhivi in orodji za znanstveno razširjanje, vzpostavil raziskovalne laboratorije za spodbujanje preučevanja ljudskih tradicij, pripravo avdiovizualne dokumentacije, besedil, občasnih razstav, konferenc, študijskih dni in izobraževalnih pobud. Center ima knjižnico in časopisno knjižnico, specializirano za demo-etno-antropologijo, ter pomemben arhiv avdiovizualnih, fotografskih in ikonografskih virov.
Od leta 1996 ima muzej organizacijsko obliko javnega zavoda s kulturno in upravljavsko avtonomijo, v svojem logotipu pa je prevzel kratico MET (Etnografski muzej).
Zgodba, ki se je začela leta 1971, ko se je uresničila zamisel o muzeju, posvečenem kulturni identiteti in ljudskim tradicijam.
Etnografski muzej zbira in hrani pričevanja ljudi z območja, bogatega z ljudskim izročilom: Romanje, zlasti njenega južnega dela, ki se razprostira med Apenini in jadransko obalo. Predmeti in orodja, ki so razstavljeni v notranjih in zunanjih prostorih, vsebujejo zgodovino in v nekem smislu dušo tega ozemlja ter nam pomagajo razumeti njegovo okolje in vsakdanje življenje.
V muzeju se srečamo z zgodovino, kulturo in tradicijo nekega ljudstva v vseh njegovih številnih in včasih neznanih vidikih (simboli, obredi, družba, umetnost).
