Katedrala Saint-Jean

Katedrala svetega Janeza Krstnika v Lyonu, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, je katedrala ob reki Roni v stari četrti Lyona. Skupaj z baziliko Fourvière se poteguje za mesto najpomembnejšega verskega objekta v Lyonu. Posvečena je svetemu Štefanu in Janezu Krstniku. Katedrala stoji na mestu, kjer je v merovinškem obdobju že stala cerkev, na njenem mestu pa je bila zgrajena sedanja cerkev. Pravzaprav so v tem delu Lyona, ki se razteza ob reki Soni, cerkve in bogoslužni objekti nastajali že od zgodnjekrščanske dobe. Današnja 20 metrov široka in 30 metrov visoka katedrala je bila zgrajena med letoma 1165 in 1481 in v svoji arhitekturi združuje romanske in gotske elemente.

Katedrala Saint-Jean je bila vse od svoje izgradnje prizorišče številnih pomembnih dogodkov, med drugim prvega in drugega lyonskega koncila, izvolitve Janeza XXII. za papeža, poroke med kraljem Henrikom IV. in Marijo Medičejsko ter imenovanja Richelieuja za kardinala. Pročelje je bilo dokončano leta 1480, torej skoraj štiri stoletja po začetku del, in je bilo leta 1982 temeljito obnovljeno. Material za gradnjo tega lepega primera kričeče gotske arhitekture je žal izviral iz rimskih spomenikov v Lyonu, zlasti s foruma. Prebijeta jo dve perforirani vodoravni ograji. Okrog treh vrat iz orehovega lesa je 280 majhnih slik. Nad velikim osrednjim trikotnikom sta kipa Device Marije z nadangelom Gabrielom, ki ji je oznanil, da bo postala Božja mati. Na vrhu je kip, ki predstavlja Boga, in prevladuje nad celotnim prostorom.

Prehod iz romanike v gotiko je očiten tudi v notranjosti, ko se od apside premaknemo na fasado. Znamenita je ladja z gotskimi sklepniki, razdeljena na šest segmentov. V 80 metrov dolgi ladji je na slikah upodobljenih 300 prizorov iz Stare in Nove zaveze. Levo in desno od oltarja sta dva velika križa, ki spominjata na projekt združitve katoliške in pravoslavne Cerkve, o katerem so razpravljali na drugem koncilu v Lyonu.

Dva kipa Janeza Krstnika in svetega Štefana sta postavljena na koncu kora. Cerkev se imenuje po teh dveh svetnikih, saj je njeno polno ime Église Saint-Jean-Baptiste-et-Saint-Étienne.

Omembe vredni so tudi vitraži, zlasti številni odtenki modre barve na južni strani, ki ščitijo pred sončno vročino, dve šest metrov široki rožnati okni na severni in južni fasadi ter dragoceni tapiseriji. Zvezda notranjosti pa je morda astronomska ura, ki je ena najstarejših v Evropi. Zgrajena je bila leta 1400 in zagotavlja točen datum do leta 2019. Uro sestavlja kvadratni stolp s stranico dolžine 1,80 metra, ki ga krasi osmerokotni stolp, v katerem se premikajo figure. Oba kipa predstavljata prva dva lyonska škofa, svetega Ireneja in Potina. Vsak dan ob 12., 14., 15. in 16. uri se začne majhna predstava, v kateri angel na levi obrača peščeno uro, drugi na desni pa je dirigent. Petelin trikrat zakikirika, odpre kljun in zamahne s krili. Trije od šestih angelov, ki obkrožajo nebeškega očeta, udarijo po kladivu zvonov in začne se himna, posvečena svetemu Janezu Krstniku, ki se konča z blagoslovom nebeškega očeta.