Top of the World
1.050 let stara romanska kolegijska cerkev svetega Cirika v Gernrodu pozdravlja svoje goste in obiskovalce pri bogoslužjih, pobožnostih, koncertih in prireditvah protestantske skupnosti ter pri katoliških mašah in ekumenskih ali nacionalnih srečanjih. Na voljo je tudi možnost udeležbe na strokovnih ogledih cerkve.
Leta 959 je markiz Gero tu ustanovil svobodni in posvetni ženski samostan kot desna roka Ota I. Njegova snaha Hathui je bila prva opatinja, ki je upravljala premoženje opatije. Skozi stoletja so cerkev še dodatno širili in obnavljali. Leta 1870 je cerkev temeljito obnovil restavrator Ferdinand von Quast in danes je večinoma v romanskem slogu.
Posebnost kolegiatne cerkve je triladijska vzhodna kripta. Ponazarja obliko križa in je najstarejši del cerkve. V niši naj bi markiz Gero shranil relikvijo predlaktja svetega Cirijaka iz Rima. Prostor se še danes uporablja za ekumensko bogoslužje. Ogleda vreden je tudi umetelno oblikovan lesen tramovni strop nad galerijami v bizantinskem slogu v ladji. Tu naj bi 24 žensk iz samostana stalo druga nasproti druge in prepevalo antifone pri maši. Na opatijskem dvorišču se nahajajo ostanki opatijskih stavb in križnega hodnika. Del samostanske stavbe danes omogoča skupinam in počitnikarjem prenočevanje v senci cerkvenih stolpov.
Najpomembnejše umetniško delo v Gernrodu je Božji grob, ki je bil v južnem prehodu postavljen pred prvo križarsko vojno. Severno od Alp je najstarejša ohranjena replika Kristusovega groba v Jeruzalemu in ima preddverje ter glavno komoro. Ta arhitektura je bila vključena v pasijonsko igro, ki jo v Gernrodu že nekaj let oživljajo po rokopisu iz leta 1502. Znotraj in zunaj je božji grob okrašen z reliefnimi ornamenti iz štukature odlične kakovosti, ki predstavljajo faze velikonočne zgodovine. Po ponovnem odprtju leta 2013 bo poleg razstavnih panojev in kratkega dokumentarnega filma priložnost, da si Sveti grob ogledate v manjši skupini s posebnim ogledom.
