Gruzijska kronika, v gruzijščini znana tudi kot Kartlis Chovreba, je pomembno srednjeveško gruzijsko zgodovinsko in literarno delo. V 13. stoletju jo je naročil kralj Vakhtang VI iz Kartlija (zgodovinska regija v današnji Gruziji), dokončana pa je bila v začetku 14. stoletja.Gruzijska kronika" je napisana v starodavni gruzijščini in je zbirka zgodovinskih pripovedi, rodoslovnih podatkov in legendarnih pripovedi. Zajema zgodovino gruzijskega ljudstva od mitičnih časov do 14. stoletja, pri čemer sledi liniji vladajoče dinastije Bagrationi ter opisuje pomembne dogodke, vojne in verski razvoj.Kronika je pomemben vir informacij za preučevanje srednjeveške Gruzije ter njene politične in kulturne zgodovine. Omogoča vpogled v družbeno strukturo, verske prakse in dinastične boje tistega časa. Vsebuje tudi mitske in legendarne zgodbe, ki so bile sestavni del gruzijske folklore.Besedilo Kronike Gruzije spremljajo barvite in podrobne ilustracije, ki zgodovinskim opisom dodajo vizualno globino. Ilustracije prikazujejo prizore bitk, dvornega življenja, verskih obredov in legendarnih dogodkov ter slikovito prikazujejo takratno obdobje.Gruzijska kronika ni le zgodovinski dokument, temveč tudi literarna mojstrovina. S svojim poetičnim jezikom, metaforami in živahnimi opisi prikazuje bogato literarno tradicijo srednjeveške Gruzije. Kronika je imela pomembno vlogo pri opredelitvi gruzijske nacionalne identitete in kulturne dediščine.Danes je "Gruzinska kronika" ohranjena v več rokopisih, znanstveniki pa jo preučujejo, da bi dobili vpogled v srednjeveško preteklost Gruzije. Še vedno je dragocen vir za zgodovinarje, jezikoslovce in ljudi, ki jih zanimata gruzijska zgodovina in kultura.Gruzijska kronika je srednjeveško gruzijsko zgodovinsko in literarno delo, ki vsebuje izčrpen opis zgodovine, legend in genealogije države. Priča o bogati kulturni in zgodovinski dediščini Gruzije ter o njenem trajnem pomenu pri preučevanju zgodovine regije.
