Že v rimskih časih je v antičnem mestu Ticinum stal prvi most, ki je povezoval oba bregova reke na višini današnjega Ponte Coperto.Od tega mostu je ostala osnova osrednjega stebra, ki je bila narejena iz trahita z evganistanskega gričevja, kar je dobro vidno tudi v pustih obdobjih.Gradnja rimskega mostu sega v čas Avgusta.Leta 1352 so na ruševinah rimskega mostu začeli graditi nov most, ki sta ga zasnovala Giovanni da Ferrara in Jacopo da Cozzo. Most, dokončan leta 1354, je bil pokrit in je imel deset nepravilnih lokov ter dva stolpa na obeh koncih, ki sta služila obrambi; videz tega mostu je viden na freskah Bernardina Lanzanija (ok. 1525/26) v cerkvi San Teodoro.Leta 1583 so ga na željo družine Visconti zamenjali z novo streho, ki jo je podpiralo sto granitnih stebrov.Med gradnjo španskega obzidja v 17. stoletju sta bila prvi lok in pol proti mestu ter prvi lok na strani vasi vključena v obzidje in tako zaprta.Kasneje sta bila dodana vhodni portal na strani Borgo Ticino (1599) in kapela sredi mostu v čast svetemu Janezu Nepomuku (18. stoletje).Nazadnje je Amati leta 1882 postavil vhodni portal na strani starega mesta.Bombardiranje zavezniških sil septembra 1944 med drugo svetovno vojno je poškodovalo stari most iz 14. stoletja in povzročilo porušitev enega loka. Leta 1949 se je začela gradnja novega mostu, ki je bil odprt leta 1951. Na portalu na mestni strani je napisan epigraf: "Na starodavnem prehodu čez Cerulean Ticino, po vzoru starodavnega mostu Ponte Coperto, ki ga je porušil vojni bes, je Italijanska republika ponovno zgradila".Sedanji most je bil zgrajen približno 30 metrov dolvodno od prejšnjega ter je širši in višji od starega. Loki so širši in manj številni: pet namesto sedmih. Most je zdaj tudi krajši, saj je speljan pravokotno na tok reke, medtem ko je stari most potekal po črti, ki je povezovala cesto Strada Nuova (na strani centra mesta) in cesto Via dei Mille (na strani Borgo Ticino).
