Leta 1850 ga je raziskala skupina prebivalcev doline pod vodstvom Domenica Mora, 2. avgusta 1874 pa je bil odprt za javnost (prvič v Italiji).Od leta 1969 v njej deluje znanstvena postaja speleološke skupine C.A.I. Primorskih Alp v Cuneu, ki raziskuje pojave, tudi biološke, ki se še vedno dogajajo v votlini. V Bossei živi kar 57 vrst jamskih živali, od tega 10 endemičnih, zelo zanimivo pa je tudi paleontološko gradivo, ki so ga razkrila izkopavanja, ki so potekala več desetletij od junija 1865. Z delom gradiva je bilo rekonstruirano popolno okostje vrste Ursus Spelaeus, ki je razstavljeno v Tempeljski dvorani.V jami je stalna celoletna temperatura 9 °C.Običajno jo delimo na spodnjo cono, za katero so značilne impozantne dimenzije, in zgornjo cono, ki jo v bistvu sestavlja kompleks ozkih galerij, razvitih v nadstropjih. Oba dela votline ločuje slap Ernestinskega jezera. Apnenčaste konkrecije, sestavljene iz stalaktitov, stalagmitov, zaves in tokov, so pogosto impozantnih dimenzij ter zelo lepih oblik in barv.
