Razlaga semantične vsebine krajevnega imena Alberobello se zdi sporna. Prvo razlago je podal Notarnicola, za katerega naj bi beseda "Alberobello" izvirala iz latinskega "arbor belli", tj. "drevo vojne", kar pomeni drevo, v bližini katerega se je zgodilo vojno ali orožarsko dejanje.
Po besedah Notarnicole samega je to drevo, hrast impozantnih dimenzij in nenavadne lepote, raslo do leta 1830, "bilo je tako veliko, da bi v njegovem deblu, ki je zaradi stoletij postalo votlo, lahko sedelo do pet ljudi. Stal je 200 korakov pod pozidanim območjem (tj. pod Rione Monti, današnjo cono Monumentale), na cesti Martina-Taranto (zdaj Via dell'Indipendenza), na kraju, znanem kot Carruccio, in so ga imenovali "hrast iz Carruccia".
Drugačno razlago pa ima Lippolis, za katerega je geslo "Alberobello" sestavljeno iz dveh besed, katerih pomen "ne dopušča nesporazumov in se ujema z geofizikalno in zgodovinsko stvarnostjo kraja". Z drugimi besedami, po Lippolisu je bilo prvotno ime Selve, v kateri je bil pozneje zgrajen Alberobello, "Silva Alborelli", kar naj bi dokazovala vrsta dokumentov in listin, iz katerih naj bi zaradi napak pri prepisovanju izhajala vrsta različic, vključno s "silva arboris belli", kar podpira Notarnicolovo teorijo. Vendar pa je po Lippolisovem mnenju zavajajoče uporabljati latinščino kot osnovo za ta etimon. Preprosteje povedano, izraz "Alberobello" izhaja iz prvotnega imena "Alborelli", ki se je sčasoma spremenilo v "Albor-b-elli" in nato v "Alberobello" ter označuje lepoto dreves v tisočletnem gozdu.