Na polotoku Sorrento gojijo zelo cenjene oreščke. Oreščki so srednje veliki, pravilne ovalne oblike z zaobljeno osnovo in rahlo koničastim vrhom ter svetlo cimetovo obarvano tanko lupino. Jedro je svetlo, voluminozno, nežno, hrustljavo in ima prijeten, nežen okus.V preteklosti je oreh na tem območju rasel v simbiozi z oljkami in vinsko trto na terasah hribovitih območij, v nižinah pa je bil povezan s citrusi. Njegova povezava z ozemljem je starodavna: orehe iz Sorrenta so gojili in cenili že Rimljani. To dokazujejo ostanki fosilnih orehov in zoglenelih dreves, ki so jih našli v Herkulaneumu, ter slike, ki upodabljajo orehe, najdene v Villa dei Misteri v Pompejih. Danes se ta povezava odraža tudi v imenih nekaterih krajev in ulic: mesto Piano di Sorrento je na primer znano tudi po imenu Caruotto iz grške besede charouon, ki pomeni oreh.Obiranje (bacchiatura) poteka od septembra do konca oktobra, odvisno od območja: orehi se zbijajo z dolgimi kostanjevimi palicami ali pa se z njimi pleza na drevesa. Orehi se prodajajo sveži, pravkar nabrani, ali pa se sušijo na stojalih na prostem.Na obali je veliko značilnih receptov, v katerih se uporablja kot sestavina: omake, špageti z orehi, ne smemo pozabiti na slaščice (piškoti, nugati, parfaiti) in znameniti liker, imenovan nocino ali nocillo. Oreh iz Sorrenta imajo slaščičarji radi zaradi njegovih organoleptičnih lastnosti, pa tudi zato, ker je jedro v nasprotju z drugimi sortami mogoče zlahka izluščiti v celoti.Obirajo ga med septembrom in oktobrom.
