Rosetta, ki jo je v 9. stoletju ustanovil Ibn Tulun, muslimanski guverner Egipta, je postala eno najpomembnejših egiptovskih pristanišč, ki je svoj razcvet doživelo v 17. in 18. stoletju.
S preporodom Aleksandrije v 19. stoletju pa je Rosetta nazadovala in danes je le še privlačna ribiška vasica, obdana s palmovimi in pomarančnimi nasadi.
Po mestu je še vedno mogoče videti številne čudovite otomanske hiše in mošeje, ki spominjajo na slavnejšo preteklost Rosette, nekaj pa jih je odprtih za obiskovalce. Med najlepšimi je hiša Amasyali na.
Šarija Amasyali in hiša Ramadan na Šariji Port Said. Okrašen Azuzov hammam (javno kopališče) iz 18. stoletja na jugu mesta je skoraj v celoti nedotaknjen.
Rosetta je najbolj znana po znamenitem Rosetskem kamnu (glej str. 20-21), ki so ga tu leta 1799 odkrili francoski vojaki. Del črne bazaltne stele iz 2. stoletja pred našim štetjem je bil vklesan odlok Ptolemaja V., napisan v starodavnih hieroglifih, grščini in demotski egipčanščini.
